Živali v parku

Vrtni poznavalci vedo, da živali v vrtu ne delajo samo škode. Prav nasprotno. Ptice v vrtu prežijo na požrešne gosenice, čebele, čmrlji in metulji oprašujejo cvetove, mravlje odstranjujejo vrtne ostanke, deževniki rahljajo zemljo, krastača pa mimogrede pomalica kakšnega polža. Zato je osrednja tema letošnjih evropskih dnevov vrtov Živali v parku.

petek, 7. 6., 11.00-12.00
Zakulisje razstave tropskih metuljev, strokovna predstavitev, rastlinjak z metulji, M. Mavec, AVP
petek, 7. 6., 14.00-15.00
Požrešna gosenica, otroška delavnica, otroško igrišče, M. Mavec, AVP
sobota, 8. 6., 11.00-12.00
Kako na vrt privabiti divje čebele?, strokovna predstavitev, otroško igrišče, U. Novak, AVP
sobota, 8. 6., 12.00-13.00
Kako na vrt privabimo ptice?, strokovna predstavitev, otroško igrišče, U. Novak, AVP
nedelja, 9. 6., 11.00-12.00
Kako na vrt privabimo netopirje?, strokovna predstavitev, otroško igrišče, U. Novak, AVP
nedelja, 9. 6., 12.00-13.00
Kako na vrt privabiti čmrlje?, strokovna predstavitev, otroško igrišče, U. Novak, AVP

Plača se vstopnino v park. Prikazi in delavnica so brezplačni. V primeru dežja dogodek odpade.

Življenjski krog metulja

Razstava tropskih metuljev v Arboretumu Volčji Potok

V steklenjaku pri pristavi tudi letos poplesavajo krhki in graciozni tropski metulji. Opazujete lahko razvojne stopnje njihove popolne preobrazbe. Barve, vzorci in edinstvenost vrst kot so morfo, sovjeoki metulj, pisanček ali monarh, vas bodo ponesle v eksotični svet. Razstavo si lahko ogledate do 23. septembra 2018.

Predstavljamo vam metulje, ki si jih lahko ogledate v tem tednu:

Vrsta: Morpho polyphemus – beli morfo
Družina: Morphidae
Hrana: Gosenice se hranijo z listi pernatolistne gvarane (Paullinia pinnata) in listi majhnih tropskih dreves iz rodu Inga. Metulji se hranijo s sokovi gnilega sadja.
Habitat: Tropski predgorski gozdovi z izrazito suho sezono do 1200 m n. v.
Razširjenost: Srednja Amerika, od Mehike do Kostarike
Zanimivosti: Samica odloži jajčeca posamično. Leti izrazito hitro in neenakomerno.

Vrsta: Caligo eurilochus – sovjeoki metulj (slika zgoraj),
Caligo memnon – bledi sovjeoki metulj (slika spodaj)
Družina: Brassolidae
Hrana: Gosenice se hranijo z listi širokolistne kalateje (Calathea latifolia) in širkoovršnolistne helikonije (Heliconia latispatha), vrstami iz rodu Heycium in različnimi podvrstami bananovcev. Na bananovcih se pogostijo tudi s sadeži. Metulji se hranijo s sokovi gnilega sadja ter s cvetličnim nektarjem različnih vrst.
Habitat: Široko razširjen in pogost metulj v mokrih gozdni habitatih do
1600 m n. v., na atlantskih in tihomorskih pobočjih.
Razširjenost: Od Mehike do porečja Amazonke
Razpon kril: 77–91 mm
Zanimivosti: Največji metulji med kostariškimi vrstami. Na spodnji strani kril so velika očesa, ki spominjajo na sovje oči. Samica odloži veliko jajčec iz katerih se v 3-5 dneh izležejo gosenice. Gosenice so hud škodljivec v nasadih bananovcev.
Bledi sovjeoki metulj se od sovjeokega metulja razlikuje po svetlejši barvi na spodnji strani prednjih kril.

Vrsta: Heliconius erato – rdeči poštar
Družina: Heliconidae
Hrana: Gosenice se hranijo z listi različnih vrst pasijonk. Metulji ne izgubljajo časa z nabiranjem cvetličega nektarja, ampak se raje hranijo s pelodom spreminjevalke Lantana camara.
Habitat: Robovi tropskih deževnih gozdov, od nižin do gorskih pobočij na atlantski in tihomorski strani (do 1600 m n.v.), vzdolž gozdnih robov, na kavnih plantažah in odprtih pašnikih
Razširjenost: Od južnega Teksasa (ZDA) do severnih predelov Argentine
Razpon kril: 31–37 mm
Zanimivosti: Samica odloži do štiri jajčeca na vršičke pasijonk. Ko gosenicam zmanjka hrane, si poiščejo novo rastlino. Pelod spreminjevalk je bogat z aminokislinami, ki dajejo krilom teh metuljev izrazito barvo. Večina plenilcev (ptiči, kuščarji, opice, bogomoljke) se mu običajno izogiba zaradi neprijetnega okusa in barvnega vzorca podobnega strupenim vrstam (Müllerjeva mimikrija). Samci med parjenjem samico zaznamujejo z ”anti-afrodizijakom” (diši podobno kot nepozebnik), ki odganja druge samce. Vonj se ohrani več tednov, celo mesecev.

Vrsta: Heliconius hecale
Družina: Heliconidae
Hrana: Gosenice se prehranjujejo z listi Ørstedove pasijonke (Passiflora oerstedii). Metulji se hranijo z nektarjem različnih rastlin, najpogosteje pa obiskujejo vrste iz rodov Psiguria in Gurania.
Habitat: Zelo razširjena vrsta. Najdemo jo od deževnih pragozdov do odprtih pašnikov, živi na atlantskih in tihomorskih pobočjih Kostarike do 1700 m n. v.
Razširjenost: Od Mehike do Peruja (porečje Amazonke)
Razpon kril: 42–50 mm
Zanimivost: Metulji agresivno branijo cvet, na katerem se hranijo, pred drugimi metulji.

Vrsta: Heliconius doris
Družina: Heliconidae
Hrana: Gosenice se hranijo na pasijonkah Passiflora ambigua in P. ligularis. Metulji se hranijo z nektarjem spreminjevalk, samice pa tudi s pelodom vrst iz rodov Psiguria in Psychotia.
Habitat: Vsi gozdni habitati do 1200 m n. v.
Razširjenost: Od Mehike do porečja Amazonke
Razpon kril: 35–45 mm
Zanimivost: Od vseh ostalih vrst tega rodu se razlikuje po izredno raznolikih barvnih vzorcih. Ti so lahko rumeni, rdeči, modri, zeleni ali kombinacija le-teh. Vzorec na krilih ne ustreza nobenemu mimikrijskemu vzorcu.

Vrsta: Heliconius melpomene – poštar
Družina: Heliconidae
Hrana: Gosenice se hranijo na strupenih pasijonkah vrst Passiflora oestedii in P. menispermifolia. Metulji se hranijo z nektarjem vrst iz rodov Lantana, Hamilia in Cissus, pelod pa nabirajo v glavnem na vrstah iz rodu Psiguria.
Habitat: Je samotar. Najpogosteje se pojavlja na odprtih področjih in vzdolž gozdnih robov do 1000 m n. v., pa tudi na bregovih rek in potokov.
Razširjenost: od Mehike do Brazilije, tudi pobočja Andov
Razpon kril: 35–39 mm
Zanimivosti: Izogiba se sončnim predelom. Vidi v UV spektru, kar mu omogoča razlikovanje med majhnimi razlikami v obarvanosti kril drugih metuljev – s tem je preprečeno parjenje z drugimi vrstami. V primerjavi z drugimi vrstami tega rodu je manj pogosta vrsta. Gosenice vgradijo strupe, ki jih zaužijejo s hrano, v telo in so zato neužitne za plenilce. Metulji svarijo plenilce z živo obarvanimi vzorci kril (Müllerjeva mimikrija). Kadar so v nevarnosti, oddajajo močan vonj.

Vrsta: Papilio palinurus – smaragdni pavjeoki lastovičar
Družina: Papilionidae
Hrana: Gosenice se hranijo z listi evodij.
Habitat: Azijski pragozdovi
Razširjenost: JV Azija
Razpon kril: 80–100 mm
Zanimivost: Metulji letijo zelo hitro. Krila niso obarvana s pigmenti, ampak gre za odboj svetlobe na mikrostrukturah krilnih lusk.

Vrsta: Papilio dardanus – afriški lastovičar
Družina: Papilionidae
Hrana: Gosenice se hranijo z listi rutičevk (z listi vrst Clausena anisata, Teclea natalensis, Toddalia asiatica in Vepris eugeniifolia, ter listi vrst iz rodov Calodendrum, Citrus in Zanthoxylum) ter z vrstami iz rodu Xymalos.
Razširjenost: Pogost in široko razširjen v podsaharski Afriki
Razpon kril: 100–120 mm
Zanimivost: Sprednja krila samcev so bela s črnimi pikami, na zadnjih krilih imajo dolg repek. Samice nimajo repka in se pojavljajo v različnih oblikah – vse oponašajo druge, neužitne vrste metuljev (Betesova mimikrija).

Vrsta: Papilio constantinus – Konstantinov lastovičar
Družina: Papilionidae
Hrana: Gosenice se hranijo na različnih vrstah rutičevk (Vepris reflexa, V. lanceolata, V. undulata, Teclea trifolatum, T. nobilis in T. gerrardii) ter vrstah iz rodov Clausena in Citrus. Metulji se hranijo s cvetličnim nektarjem.
Razširjenost: Razširjen v podsaharski Afriki
Razpon kril: Pri samcih 70–90 mm, pri samicah 80–95 mm
Zanimivost: Letajo v toplejšem delu leta.

 

Pripravila: Zorica Zrim, univ. dipl. biol.
Fotografije: Zorica Zrim, univ. dipl. biol. in Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Otroške delavnice – april

Ta vikend so otroci ustvarjali na delavnicah Naredimo jurski park z dinozavri in Slike iz zemlje. Zaradi dobrega odziva, bomo delavnico z dinozavri ponovili to soboto.

Naredimo jurski park z dinozavri, sobota, 9. 4. 11.00-12.30
Slikanje na kožo – rožice, nedelja, 10. 4., 11.00-12.00
Rože iz krep papirja – narcisa in tulipan, sobota, 16. 4., 10.00-11.00
Moj metulj, nedelja, 17. 4., 11.00-12.00
Obvezna prijava po elektronski pošti na naslov prireditve@arboretum.si.

Skrita slika – 2. del

Pobarvaj prazne prostorčke z ustreznimi barvami in dobil boš sliko.

Pravilno rešitev nam pošlji na e-naslov: info@arboretum.si.
Morda boš prav ti srečni izžrebanec, ki bo prejel majico Arboretuma Volčji Potok.
Pa nikar ne pozabi napisati svojega IMENA in STAROSTI!
Nagrajenec bo o nagradi obveščen in objavljen na spletni stranihttp://www.arboretum.si.

Pohiti! Nagradna igra poteka od dneva objave do 11. 9. 2015. 

Skrivalnice

Metulji so krhka in mala bitja, ki se prav rada igrajo skrivalnice. Ta igra za njih pomeni preživetje v naravi. Metulji so namreč pogosto plen ptičev in različnih pajkovcev, žuželk in drugih živali.

Tako so se metulji naučili leteti med gostim rastlinjem, kjer se jih težje zapazi in ujame. Z barvnimi vzorci na krilih lahko posnemajo žive in suhe liste, vejice in druga pojave v naravi in se tako skrijejo pred nevarnostjo. Lahko pa imajo na krilih pike v obliki velikih očes, ki jih obrnejo proti napadalcu in ga tako prestrašijo. Ta namreč misli, da je njihov plen dosti večji in nevarnejši, ko je menil sprva. Nekateri metulji vsebujejo celo strupene snovi, kar kažejo z živimi barvami. Tudi nestrupeni metulji jih lahko posnemajo in plenilce vlečejo za nos s podobno živimi barvami. V tem primeru njihov vzorec in barva odžene plenilce, ker le ti pričakujejo, da so strupeni.

Na metuljem igrišču so torej vedno prisotne barve, vzorci in igrivo preletavanje med rastlinami. S tem so njihovi dnevi bolj zanimivi in varnost pred plenilci boljša.

 Pripravila: Tatjana Zvržina, univ. dipl. inž. zoo.

Velikanski Attacus atlas

Kar dolgo smo  čakali, da  se iz bub izležejo v prelepi metulji. Nočni metulji vrste Atlas attacus  so ene največjih vešč na svetu. Premer čez krila lahko meri tudi več kot 30 cm. Živijo le v jugovzhodni Aziji, kjer pa so zelo pogosti.

Ime so dobili po lepem vzorcu na krilih, ki spominja na zemljevid. Če pogledate zgornji del sprednjih kril, vas bo spominjal na obliko kačje glave. Ta oblika kril nudi metulju zaščito pred morebitnimi plenilci.

Samice so mnogo večje od samcev in imajo tudi večji trup, ki omogoča razvoj velikega števila jajčec. Samci pa imajo večje tipalke s katerimi lažje zaznajo feromone samic. Ti metulji nimajo ustnega aparata, zato živijo odrasli metulji le od maščobnih zalog, ki so si jih pridobili v fazi gosenice. Živijo le do dva tedna, zato pohitite v naš rastlinjak, da jih boste še uspeli videti. Ne pozabite pa, da gre za nočne metulje, ki podnevi spijo. Izdamo pa vam, da najraje spijo na mreži čisto na koncu rastlinjaka.

Pripravila: Tatjana Zvržina, univ. dipl. inž. zoo.

Metulji

Metulje uvrščamo v red Lepidoptera, kar v prevodu pomeni luskasto krilo. Ime so dobili po tem, da imajo celo telo, predvsem pa krila, poraščena z drobnimi luskicami. Luskice so nastale iz preoblikovanih dlak.

Njihov življenjski cikel zaznamuje proces popolne preobrazbe. Tako se preobrazi več kot 80 odstotkov žuželk. Samica metulja odloži jajčece, iz njega pa se čez nekaj dni izleže ličinka, ki ji pravimo gosenica, ki se hrani z listjem. Medtem ko gosenica raste, večkrat menja kožo: pravimo, da se levi. Pred zadnjo levitvijo se obda z zaščitnim slojem, kokonom. Ličinka se nato zabubi. Na tej stopnji mirovanja, se njeno telo spremeni v telo odrasle živali. Ko je razvoj končan, odrasel metulj zleze iz bube. Sprva so krila še mokra in mehka, zato se mora metulj najprej posušiti, krila pa otrdeti. Metulji, odvisno od vrste, živijo od nekaj dni do nekaj mesecev. Najmanjši preko kril merijo od 3 mm, največji pa vse do 30 cm.

Samice tekom življenja odložijo od 50 do preko 1000 jajčec. Razvoj ličink traja med dvemi in tremi tedni, razen pri vrstah, kjer osebki prezimijo v  obliki jajčec. Ličinka se ob izvalitvi pregrize skozi jajčni ovoj in pogosto požre še preostanek jajčeca.

Nekateri metulji pred parjenjem izvajajo zapletene rituale, ki jim skupaj pravimo svatbeni ples. Partnerja se najdeta s pomočjo vonja.

Tudi metulji imajo obrambne mehanizme proti številnim plenilcem. Nekateri metulji in gosenice vsebujejo strupene snovi, na kar opozarjajo s svojimi barvami. Nekatere vrste imajo na zadnjih parih kril dve piki v obliki velikih očes in z njimi lahko prestrašijo plenilca. Prav tako je zanimiva mimikrija bub. To pomeni, da so bube  lahko zelo podobne listom ali suhim vejicam, nekatere pa imajo svetleče delčke, s katerimi odganjajo ptiče.

Če si želite ogledati metulje v živo vas vabimo v Arboretum Volčji Potok na ogled razstave živih tropskih metuljev, ki prosto letajo v našem rastlinjaku. Razstava se predvidoma začne 15. maja, prve bube so že pri nas, sedaj pa čakamo, da se izležejo prvi metulji.

Pripravila: Tatjana Zvržina, univ. dipl. inž. zoo.