Praznični december

V mesecu decembru sta nas že obiskala Miklavž in Božiček, čaka naš še obisk dedka Mraza. Pa sploh veste, kaj pomeni beseda praznik? Etnolog dr. Janeza Bogataj razloži, da beseda praznik pomeni biti prazen, kar pomeni predvsem biti prazen dela.

Dandanes nas hitri tempo življenja sili v nenehno hitenje, zato praznike praznujemo precej drugače, kot so jih naše babice in dedki. Ljudje so se nekoč na praznik skrbno pripravljali, predpraznična opravila stopnjevali, s tem pa povečevali samo pričakovanje. Priprave so se začele več dni pred samim praznikom. Gospodinja je pospravila hišo, gospodar pa po dvorišču in hlevih – tudi živali so namreč morale dobiti občutek prazničnosti. Velik poudarek je bil tudi na peki prazničnega kruha in peciva. Družina je okrasila prostor z zimzelenimi rastlinami – smrečje, bor, lovor, brin in tisa. Na vrata so obesili vejico tise ali brina, da jih je ščitila pred zlimi silami. Božično drevesce oz. novoletna jelka se je prvič pojavila v 17. stoletju v Nemčiji, pri nas pa se je uveljavila zelo pozno v 19. stoletju.

V tem času je bilo predvsem pomembno, da je bila na praznik družina zbrana ob praznični mizi. Dobri možje seveda včasih niso prinesli dragih igrač, pisanih oblačil, sladkarij, ampak predvsem suha jabolka in orehe, redko celo kakšno pomarančo. Otroci so bili kljub skromnim darilom veseli.

Kako pa praznike praznujete vi? Narišite, kako praznujete in nam slike pošljite na naslov: Arboretum Volčji Potok, Aleksandra Zidar, Volčji Potok 3, 1235 Radomlje. Izbrane slike bomo objavili na Otroškem vrtičku, najbolj izvirno pa čaka nagrada.

Pripravila: Aleksandra Zidar, univ. dipl. etnol. in kult. antrop.

Voščilnica

Pripravila: Marija Perdih, prof. lik. ped.

Iz Miklavževega darila v mogočno palmo

Med tradicionalna Miklavževa darila sodi suho sadje. Ste mogoče letos dobili nekaj dateljnov in jih ne želite samo pohrustati? Za vas imam zanimiv nasvet. Meso dateljnov pojejte ali odrežite in zberite koščice. Nato pripravite lonček z zemljo. Koščice potisnite v zemljo z zašiljenim delom navzgor. Priporočam, da posadite več koščic, ker ne vzklijejo vedo vse. Koščice za uspešno klitje potrebujejo svetlobo, toploto in vlago, zato postavite lonček na radiator pod oknom in redno škropite z vodo.

Najprej bo pognala koreninica, nato prvi listi. V višino ne raste hitro, so pa zelo hitre njene korenine. Če vam bodo pobegnile iz lončka, jih pri presajanju porežite. Prebivalci večine Slovenije jo bomo imeli v hišah in stanovanjih, primorci pa imajo to veselje, da jo bodo lahko posadili v vrtove.

Za vse, ki želite vedeti več o rastlini, priporočam iskanje po spletnih straneh z uporabo iskalnih gesel ”pravi datljevec” ali ”Phoenix dactylifera”.

Božične zvezde

Božična zvezda je rastlina, ki pogosto krasi naše mize v božičnem času. Gre za zelo zanimivo rastlino, ki prihaja iz Mehike, in so jo v Evropo prinesli šele leta 1834. Pri božični zvezdi je pravo cvetje pravzaprav neznatno. Kar nas navdušuje, so lepo obarvani ovršni listi, ki obdajajo socvetje. Ovršni listi so lepo zvezdasto razvrščeni in običajno dosti večji kot ostali, zeleni listi. Ovršni listi so ponavadi rdeče barve, lahko pa so tudi roza, svetlo oranžne ali rumene barve.

Kako jo božična zvezda pravzaprav povezana z božičem?

Mehiška legenda pripoveduje o revni deklici, ki je jokala na poti v cerkev. Bil je božični večer, ona pa je bila brez darila, ki bi ga položila na oltar. Pa je skozi solze zagledala angela, ki ji je govoril, naj nabere plevel ob poti. Tako je tudi storila, toda zgodil se je čudež: šopek plevela se je nenadoma razvil v žareče rdeče cvetje.

Božična zvezda je zelo zahtevna rastlina. Ne ustrezajo ji preveč slana tla, za dobro rast potrebuje temperaturo med 17 in 20 °C, zalivati jo je potrebno z mlačno vodo,  zelo občutljiva pa je tudi za prevoz. Ker je njen čas prodaje pozimi, ko običajno zunaj zmrzuje, moramo biti zelo previdni, ko prenašamo rastline iz vrtnarije ali cvetličarne v svoje domove. Izogibamo se nakupu rastlin, ki so bile izpostavljene prepihu, še posebej če so bile pred tem več dni na poti iz tujine. Rastline morajo biti dobro zavite s papirjem, ki poskrbi za toplotno izolacijo, nikar jih ne puščajmo v neogrevanem avtomobilu!

Doma jih postavimo na svetlo mesto ob oknu, branimo jih pred prepihom, tudi bližina radiatorja, kjer je zelo suh zrak, ni zaželena. Redno jo zmerno zalivamo, vsak teden jo tudi pognojimo. Če upoštevamo vsa navodila, nas bo božična zvezda razveseljevala s svojmi barvami v prazničnem času decembra.

Božična zvezda je lahko tudi zelo lepo darilo – nekaj idej, kako jo lahko dekoriramo, si oglete tukaj. Vabimo pa vas tudi na ogled prodajne razstave adventnih izdelkov.

Pripravila: Aleksandra Zidar, univ. dipl. etnol. in kult. antrop.

Voščilnica

Kliknite na sličico in si natisnite navodila za izdelavo voščilnice.

Pripravila: Marija Perdih, prof. lik. ped.