V mesecu decembru sta nas že obiskala Miklavž in Božiček, čaka naš še obisk dedka Mraza. Pa sploh veste, kaj pomeni beseda praznik? Etnolog dr. Janeza Bogataj razloži, da beseda praznik pomeni biti prazen, kar pomeni predvsem biti prazen dela.

Dandanes nas hitri tempo življenja sili v nenehno hitenje, zato praznike praznujemo precej drugače, kot so jih naše babice in dedki. Ljudje so se nekoč na praznik skrbno pripravljali, predpraznična opravila stopnjevali, s tem pa povečevali samo pričakovanje. Priprave so se začele več dni pred samim praznikom. Gospodinja je pospravila hišo, gospodar pa po dvorišču in hlevih – tudi živali so namreč morale dobiti občutek prazničnosti. Velik poudarek je bil tudi na peki prazničnega kruha in peciva. Družina je okrasila prostor z zimzelenimi rastlinami – smrečje, bor, lovor, brin in tisa. Na vrata so obesili vejico tise ali brina, da jih je ščitila pred zlimi silami. Božično drevesce oz. novoletna jelka se je prvič pojavila v 17. stoletju v Nemčiji, pri nas pa se je uveljavila zelo pozno v 19. stoletju.

V tem času je bilo predvsem pomembno, da je bila na praznik družina zbrana ob praznični mizi. Dobri možje seveda včasih niso prinesli dragih igrač, pisanih oblačil, sladkarij, ampak predvsem suha jabolka in orehe, redko celo kakšno pomarančo. Otroci so bili kljub skromnim darilom veseli.

Kako pa praznike praznujete vi? Narišite, kako praznujete in nam slike pošljite na naslov: Arboretum Volčji Potok, Aleksandra Zidar, Volčji Potok 3, 1235 Radomlje. Izbrane slike bomo objavili na Otroškem vrtičku, najbolj izvirno pa čaka nagrada.

Pripravila: Aleksandra Zidar, univ. dipl. etnol. in kult. antrop.

Advertisements