Pahljačasti listi so zelenilo,
za boljši spomin so dobro zdravilo.
Žensko drevo ma le eno napako,
da na jesen čisto vsako,
seme z oranžnim ovojem rodi,
na žalost pa to neznansko smrdi.
Rešitev: GINKO
Archives for the month of: april, 2020
Do znanja s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti
Na sliki lahko vidiš čudne stolpičke. Učenci jih pogosto poimenujejo: DOLINA SMRKCEV.
Razmisli zakaj takšno ime?
Ali tudi tebe spominjajo na prebivališča smrkcev?
V resnici so to prezračevalne korenine močvirske ciprese (Taxodium distichum), ki je doma v floridskih močvirjih (ZDA).
Kakšno nalogo misliš, da opravljajo prezračevalne korenine močvirske ciprese?
Odgovor: Prezračevalne korenine omogočajo drevesu, da uspešno raste v močvirnatih tleh.
Pripravila: Aleša Carli, CŠOD, DC Arboretum
Do znanja s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti
Če bi razmišljali, katero živo bitje ima najdaljšo življenjsko dobo, bi verjetno našteli: želva, slon, kit, človek … Le redki bi pomislili, da lahko tudi ribe doživijo starost preko 100 ali celo 200 let.
V pisnih virih zasledimo, da je najvišjo starost med japonskimi krapi doživel koj z imenom Hanako. Gre za samico, ki naj bi takšno ime dobila, ker je bila rdeče obarvana. Hanako namreč v prevodu pomeni dekle cvetja. Ko je poginila, so analizirali prstane na njenih luskah in ugotovili, da je bila stara 226 let. Poginila je 7. 7. 1977, tehtala je 7,5 kg in bila dolga 70 cm.
Vir fotografije: https://otroskivrticek.wordpress.com/wp-content/uploads/2020/04/b0977-1407815559619-j85jjmfq40o4sll8r1f6.jpg
Koji so najbolj cenjene, najbolj priljubljene okrasna ribja vrsta. Ne ve se natančno, kdaj so se pojavili, prevladuje pa mnenje, da izhajajo iz Perzije in so se od tam razširili na Kitajsko in Japonsko. Obarvanost krapov je posledica naključnih mutacij in načrtne selekcije. Ta dejavnost se je močno razvila na Japonskem. S selekcijo in vzrejo kojev se še danes ukvarjajo predvsem Japonci z otoka Honšu. Prvi pisni viri o kojih so bili najdeni na Kitajskem; iz njih sledi, da so jih že v 3. stoletju gojili v cesarskih ribnikih, Japonci pa so iz njih naredili statusni simbol. Še danes imajo visoko estetsko funkcijo, imenujejo jih “živeči dragulji”, ribniki s koji veljajo za protistresne. Obstajajo številni barvni različki, s selekcijo pa vedno znova pridobivajo nove. Nekateri primerki dosegajo cene najdražjih avtomobilov. Rekorderka med prodanimi krapi je samica, ki je na azijskem trgu dosegla najvišjo ceno vseh časov v trgovanju z okrasnimi ribami, kar 1,58 milijona evrov (leta 2018). Podrla je rekord prejšnje samice, ki je bila prodana na Japonskem za 175.000 evrov. Trgovanje z okrasnimi ribami poteka na dražbah in v reviji Japan Koi, kjer lahko potencialni kupci veliko izvejo o ribah in stanju na trgu.
Nekaj besed še o našem divjem krapu.
Družina krapovcev (Cypeinidae) je ime dobila po krapu. Združuje nekaj 100 vrst krapov, kar pomeni, da so krapovci ena izmed družin z največjim številom sladkovodnih ribjih vrst na svetu. Živijo na vseh celinah, razen na Antarktiki.
Divji krap (Cyprinus carpio) je sladkovodna riba, ki je uvrščena na rdeči seznam slovenskih rib. V Sloveniji jih v naravi najdemo le še v reki Muri. Divja oblika krapa spada med ene najbolj ogroženih rib pri nas in v Evropi.
Ogroženost krapa v Sloveniji je posledica onesnaževanja vod zaradi spiranja strupenih snovi v naše vode, težkih kovin in hormonskih motilcev. Drug pomemben ogrožajoč dejavnik je vnašanje invazivnih tujerodnih vrst krapov v naravno okolje. Krape ogrožajo, tudi različni paraziti in virusi.
Krapi v Arboretumu
Tudi v Arboretumu v Volčjem Potoku lahko v jezerih občudujete krape. Med gojenimi krapi plavajo tudi zlate ribice (spadajo v družino krapovcev) in celo nekaj obarvanih krapov (spadajo med koje). Pri nas živijo že vrsto let. Morda bo imela katera izmed arboretskih krapovk srečo, da bo dočakala podobno starost kot jo je Hanaku, najstarejši znani koj na svetu.
Foto: Fotoarhiv Arboretuma
Članek ni avtorski, deli so povzeti po literaturi na internetnih straneh.
Avtorstvo fotografij je navedeno pod fotografijami.
Povzela, priredila in prevedla Aleša Carli, CŠOD, DC Arboretum
Viri:
- Hofer; Sprehodi v naravo, Sladkovodne ribe
- Povž, B. Sket; Naše sladkovodne ribe
ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE
Naravoslovni dan v Arboretumu Volčji Potok #ostanidoma
Pozdravljeni,
ker v zadnjih tednih ostajamo doma, sva učiteljici CŠOD, Aleša in Mojca, za vas pripravili virtualni sprehod po Arboretumu Volčji Potok. Oglej si priložen film, nato pa reši naloge. Za reševanje nalog si pomagaj z različnimi spletnimi stranmi, fotografijami pri nalogah na listu in uporabi znanje, ki si ga pridobil pri naravoslovju.
Klikni na povezavo ter si shrani UČNI LIST
Izdelaj cvetlično krono! Potrebuješ le nekaj papirja, paličico, lepilo, škarje in dobro voljo 🙂
Do znanja s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti
Ali si že videl katerega od risanih filmov – Ledena doba. Obstaja kar 5 delov!
Že na začetku filma lahko opaziš veverico, ki lovi hrano.
Vir fotografije: http://www.iceagemovies.com/
Na katerem drevesu je zrasel plod, ki se izmika veverici v risanem filmu Ledena doba?
Odgovor: Veverica lovi želod – plod ameriškega hrasta (Quercus rubra).
Pripravila: Aleša Carli, CŠOD, DC Arboretum
Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole. V času, ko pouk poteka na daljavo, so tudi v CŠOD prilagodili svoj program. Na njihovi spletni strani so objavljene naravoslovne, ustvarjalne, športne in družboslovne vsebine. Aktivnosti in naloge so lahko v pomoč pri izvedbi pouka ali pri izvedbi dneva dejavnosti. Naloge in ideje bodo tedensko dopolnjevali. Vsebine si lahko ogledate na njihovi spletni strani.
Nekaj zanimivih vsebin iz Arboretuma pa bomo predstavili tudi tukaj.
Otroški vrtiček 
