V zemlji ima prave korenine, za pokončno rast pa nujno potrebuje oporo. Z oprijemalnimi koreninami si pomaga pri vzpenjanju po trdi podlagi. Uvrščamo ga med plezavke. Najdemo ga na deblih dreves, pečinah, zidovih, gradovih in hišah, ograjah. Ali veš o kateri rastlini pišem? O bršljanu.

Ob sončnih zimskih dneh nam pritegnejo poglede bleščeči, temno zeleni listi bršljana, ki se vzpenja po deblih in vejah golih dreves. Zanimiv pojav pri bršljanu je heterofilija. To je lastnost, da ima rastlina na isti rastlini dve različni obliki listov. Večina listov ima pet rogljev, tisti listi, ki delajo družbo cvetovom in plodovom, pa imajo obliko romba.

Nenavaden je tudi čas cvetenja, to je jesen. Njegovi plodovi dozorijo in počrnijo pozimi. Nikar jih ne nabirajte, saj so zelo strupeni. Z njimi se hranijo le nekatere ptice.

Napačno je prepričanje, da bršljan srka iz drevesa rastlinski sok. Z oprijemalnimi koreninami se samo oprijema in ni rabelj dreves, kakor včasih slišimo.

Bršljan

Bršljan ima bogato zgodovino. Stari Egipčani so ga poveličevali kot sveto rastlino boga Ozirisa. Stari Grki so ga posvetili bogu vina Dionizu. Iz bršljana so pletli naglavne vence, da bi se obvarovali opitost.

Vejice bršljana so pogoste tudi v slovenskih ljudskih običajih. Simbolizira zdravje, moč in veselje. Pomembni sestavni del velikonočnih butaric je prav bršljan. Ker se bliža velikonočni čas, se preizkusi in si izdelaj butarico sam. Če ne bo šlo ne obupaj! Pridi v Arboretum Volčji Potok na velikonočno delavnico, ki bo 23. in 24. marca ob 10 uri in si skupaj z nami ustvari svojo umetnino.

Pripravila: Jana Mihor, univ. dipl. biol.