Razpis in natečaj

V času Praznika kronic, torej do 20. marca 2022, je odprt natečaj za najboljšo fotografijo in kratek, do 45 sekund dolg filmček na temo »Kronice v Arboretumu«. Za učence osnovnih šol odpiramo razpis za kratko pravljico o kronici. Zmagovalec bo za svoj razred prislužil prost vstop za končni izlet ali ekskurzijo. Izdelke pričakujemo na elektronskem naslovu info@arboretum.si.

Vse obiskovalce vabimo, da posnetke objavljajo tudi na družbenih omrežjih, kjer jih označijo s ključnikom #praznikkronic.

Več informacij na spletni strani: https://www.arboretum.si/novice/praznik-kronic-2022/

Praznik kronic 2022

V Hujski loki, naravnem predelu Arboretuma Volčji Potok, se vsako pomlad razcvetijo kronice. Kronice, z daljšim imenom veliki pomladni zvončki, s svojimi cvetovi pobelijo pet hektarjev močvirnega gozda, bregove potokov in robove vlažnih travnikov. To je eden od večjih predelov s kronicami v osrednji Sloveniji. Med 1. in 20. marcem vabimo obiskovalce, da si ogledajo kronice ter izvedo več o varovanju kronic in njihovem življenjskem prostoru.

Za praznik kronic smo letos v Hujski loki postavili razlagalno tablo z osnovnimi informacijami o mokrišču in njegovem živem svetu, zavarovanih vrstah in pravilih, kako se na njem vesti. Tam smo tudi pojasnili, zakaj kronice in zvončki v naravi skoraj nikoli ne rastejo skupaj.

Praznik kronic bodo s posebno ponudbo sladic zaznamovali v arboretski kavarnici.

Več na spletni strani: https://www.arboretum.si/novice/praznik-kronic-2022/

Nepozebnik

Se spomniš, kako otroci narišejo sonce? Krožec in iz njega rumene črte. Majhni rumeni sončki so zacveteli na nepozebniku. Nepozebnik je grm, ki pri nas raste smo po vrtovih in parkih. Ni zelo pogost, toda če ga opaziš, ga takoj prepoznaš. Zacveti zelo zgodaj, navadno februarja. Druga drevesa in grmi takrat svoje cvetove še skrivajo v tesno zaprtih popkih, nepozebniku pa mraza ni mar. Kljub temu, da so cvetovi videti nežni in občutljivi, ne pozebejo. Zato je nepozebnik.

Nazaj s sončkom. Cvet premore štiri venčne listke, štiri rumene trakce. Ko se cvetni popek odpre, so trakci zaviti v kolutke kot šiviljski meter. Ko je dovolj toplo, se trakec odvije. Pozimi po nekaj toplejših dnevih vedno pritisne mraz in takrat se trakci zavijejo nazaj in se stisnejo k vejici. To se ponavlja dva ali tri tedne, dokler grm cveti. Trakci so dolgi kvečjemu dva centimetra, kar pomeni, da so cvetovi precej majhni. Toda: cvetijo na golih vejah in to v času, ko nimajo tekmecev pri drugih rastlinah. Ker so rumeni, jih sploh ni mogoče spregledati.

Nepozebniki, ki krasijo naše vrtove, so dama v Dalnji Aziji, na Kitajskem in Japonskem. Pravzaprav so tam doma njihovi predniki, ker so okrasne rastline sad vrtnarskih križanj. Razen na vrtovih nastopajo nepozebniki tudi na policah s kozmetičnimi kremami in toniki. Tudi v naših trgovinah je najti izdelke z izvlečkom nepozebnika, le da na tržišču nastopa pod učenim imenom hamamalis. To je bolj nobel.

Zlasti američani so zaverovani v na pol čarobne lastnosti izvlečka iz listov in vejic nepozebnika. Krepil naj bi kožo in jo ohranjal mlado – zato je sestavni del damskih krem. Miril naj bi razdraženo kožo – zato ga vsebujejo vodice po britju. Krčil naj bi žile – zato je našel pot v maže za zdravljenje razširjenih ven. Zdravil naj bi lasišče – zato je narisan na losijonih za nego mastnih in prhljajastih lastič. Opravil naj bi drisko – v ta namen naj bi ga predpisovali ameriški lekarnarji. Zakaj »naj bi«? Zato, ker zlobneži pravijo, da pomaga ravno toliko kot izvlečki raznih drugih grenkih skorij (na primer hrastove). Zaupanje pri ljudeh pa da zbuja zaradi starih naukov in zato, ker diši po svežem in čistem.

Ko ga boste videli cveteti, ga le poduhajte. Diši tudi po pomladi.

Besedilo: Matjaž Mastnak, Arboretum Volčji Potok
Fotografije: Mateja Račevski, Arboretum Volčji Potok

Uganka iz Arboretuma-4

Pahljačasti listi so zelenilo,

za boljši spomin so dobro zdravilo.

Žensko drevo ma le eno napako,

da na jesen čisto vsako,

seme z oranžnim ovojem rodi,

na žalost pa to neznansko smrdi.

Rešitev: GINKO

Uganka iz Arboretuma-3

Bleščeče zeleni listi so njeni,

odpadli ne bodo niti jeseni.

Vso zimo krasila bo stanovanja,

obvezen dodatek za vsa praznovanja.

Zaradi listov svojih bodečih,

drobnih, okroglih jagod rdečih,

jih v vence adventne radi dodajo,

tisti, ki spletati vence še znajo.

Rešitev: BODIKA

Uganka iz Arboretuma-2

Na vejicah najdemo iglic nešteto,

drevo pa zeleno je kar celo leto.

To vrsto podlubniki grizejo radi,

pozimi, poleti, jeseni, spomladi.

Zato se gozdarji držijo za glavo,

kadar pohrustajo celo goščavo.

Rešitev: SMREKA

Uganka iz Arboretuma-1

Mu liste vrta zavrtač,

saj divji je, ni naš domač.

Prišlá vrsta je z Balkana,

vsem je maža dobro znana.

Kreme, olja in mazila,

bodo žile pozdravila.

Bratec, sestra, teta, stric,

nabiramo plodove iz bodičastih ježic.

Rešitev: DIVJI KOSTANJ

Otroške delavnice in ostale prireditve-april

SAJENJE RASTLIN, otroška delavnica
sobota, 7. 4. 2018
otroško igrišče, 10.00-11.00
Vodi: Homeogarden d.o.o
Na delavnici bodo otroci skozi pravljice spoznali različne vrste zelenjave in se naučili, kako jih posaditi. Skupaj z animatorjem bomo sadili čisto prave sadike in semena. Otroci bodo lahko svoje rastlinice odnesli domov. Prostor delavnice bo tudi igrišče, saj bodo lahko s samokolnicami in lopatkami ustvarjali svoj vrt na prostoru, kjer bo pripravljena zemlja iz kokosovih vlaken. V času delavnice bomo izvedli tudi nagradno igro. Plača se vstopnino v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 6. 4., do 12. ure. V zadevo napišite: PRIJAVA – SAJENJE RASTLIN. Prosimo, da ob prijavi pripišete še številko svojega mobilnega telefona (le za obveščanje o odpovedi dogodka).

ORIGAMI – DINOZAVRI, otroška delavnica
sobota, 7. 4. 2018
otroško igrišče, 15.00-16.00
vodi: AVP
V Arboretumu poteka razstava Dinozavri. Tokrat bomo posvetili delavnico zgibanja papirja – origami – izdelovanju različnih dinozavrov. Origami je japonska umetnost, ki temelji na pregibanju papirja v določeno strukturo oz. lik. Naučili se bomo zgibati mladička majazavra, diplodoka, pleziozavra, za malo bolj spretne pa bodo alozaver, stegozaver in tiranozaver pravi izziv. Delavnica je namenjena otrokom, zaželeno je spremstvo staršev. Plača se vstopnino v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 6. 4., do 12. ure. V zadevo napišite: PRIJAVA – ORIGAMI, DINOZAVRI. Prosimo, da ob prijavi pripišete še številko svojega mobilnega telefona (le za obveščanje o odpovedi dogodka).

IZDELOVANJE VRTNIH ŠKRATOV, otroška delavnica
nedelja, 8. 4. 2018
otroško igrišče, 11.00-12.00
vodi: ŠAD Mavrica
Izkusili bomo, kako lahko lesena palica oživi in se spremeni v varuha našega vrta. Palici bomo dodali kapo, oči, nos in usta in jo spremenili v škrata. Tako si bomo popestrili dan in s škrati okrasili domače vrtne gredice. Plača se vstopnino v park. Delavnica je brezplačna. Zbirno mesto za delavnico je na otroškem igrišču. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 6. 4., do 12. ure. V zadevo napišite: PRIJAVA – VRTNI ŠKRATI. Prosimo, da ob prijavi pripišete še številko svojega mobilnega telefona (le za obveščanje o odpovedi dogodka).

RISANJE IN IZDELOVANJE CVETLIC IZ PAPIRJA, otroška delavnica
sobota, 14. 4. 2018
otroško igrišče, 15.00-16.00
vodijo: galerijski animatorji, Narodna galerija
Najprej si bomo ogledali fotografije izbranih cvetličnih tihožitij in prepoznavali naslikane rože. Morda se ob dehtečih cvetlicah skriva še kakšna žuželka. Slikarji niso bili le izvrstni mojstri v predstavljanju šopkov, včasih so nam želeli še kaj sporočiti. Skupaj z galerijskimi animatorkami bodo otroci še sami risali živopisane šopke, iz krep papirja pa bodo lahko izdelali narciso ali tulipan. Plača se vstopnino v park. Delavnica je brezplačna. Zberemo se pri vhodu v park. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 13. 4., do 12. ure. V zadevo napišite: PRIJAVA – RISANJE IN IZDELOVANJE CVETLIC. Prosimo, da ob prijavi pripišete še številko svojega mobilnega telefona (le za obveščanje o odpovedi dogodka).

ORNITOLOŠKI SPREHOD, strokovno vodenje
nedelja, 15. 4. 2018
vhod v park, 8.30-9.30
vodi: A. Bradač, DOPPS
Arboretum ponuja zatočišče in hrano številnim pticam. Z dobrim sluhom in ostrim vidom boste opazili marsikaterega ptiča, ki se skriva v krošnjah dreves in grmov. Sprehod bo vodila Alenka Bradač iz DOPPS. Priporočamo, da s seboj prinesete daljnogled. Plača se vstopnino v park. Vodenje je brezplačno. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 13. 4., do 12. ure. V zadevo napišite: PRIJAVA – ORNITOLOŠKI SPREHOD. Prosimo, da ob prijavi pripišete še številko svojega mobilnega telefona (le za obveščanje o odpovedi dogodka).

DRUŽINSKA TELOVADBA S ŠINŠINOM, rekreacija
sobota, 21. 4. 2018
otroško igrišče, 15.00-16.00
vodi: Plesni klub Šinšin
Kaj je lepšega, od druženja s svojim otrokom in pri tem tudi nekaj koristnega narediti za svoje telo? Na družinski telovadbi združimo otroške igre ter različne krepilne vaje za odrasle. Vse je smiselno povezano z zgodbo, zato se otroci ves čas telovadbe zelo zabavajo. Izvajajo se vaje prosto v prostoru, v parih, krožno. Prav tako izvajamo vaje, ki spodbujajo koordinacijo, gibljivost in hitrost. Na vadbi krepimo vez med staršem in otrokom, hkrati širimo krog prijateljev. Vsaka ura je polna otroškega smeha in zadovoljnih staršev, ki uspešno premagujejo zastavljene naloge. Plača se vstopnino v park. Vadba je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 20. 4., do 12. ure. V zadevo napišite: PRIJAVA – DRUŽINSKA TELOVADBA. Prosimo, da ob prijavi pripišete še številko svojega mobilnega telefona (le za obveščanje o odpovedi dogodka).

IZDELAVA HERBARIJA, delavnica
nedelja, 22. 4. 2018
pristava, 10.00-11.00
vodi: AVP
Ste ljubitelji rastlin in vas zanima kako narediti herbarij? Potem ste vljudno vabljeni na delavnico, kjer bomo pokazali pravilno izdelavo herbarija – od nabiranja rastlin do pravilnega sušenja stisnjenih rastlin ter kateri so ustrezni podatki, ki jih mora vsebovati herbarijska etiketa. Delavnica je namenjena vsem, ki jih izdelava herbarija zanima, tako otrokom od 11. leta dalje kot tudi odraslim.
Plača se vstopnino v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 20. 4., do 12. ure. V zadevo napišite: PRIJAVA – IZDELAVA HERBARIJA. Prosimo, da ob prijavi pripišete še številko svojega mobilnega telefona (le za obveščanje o odpovedi dogodka).

Več informacij na www.arboretum.si.

 

Ustvarimo živali iz jesenskega listja

Jesen je čas, ko lahko svoje ustvarjanje najbolj obogatimo  z materiali iz narave – pojdimo na sprehod po parku ali gozdu in naberimo raznobarvno jesensko listje in plodove, s katerimi lahko ustvarimo zanimive motive iz narave. Otroci se bodo na tak način naučili prepoznavati raznolikost listja in barvnih odtenkov, mi pa bomo imeli en razlog več, da jih popeljemo stran od televizije in računalnikov  v inovativni svet ustvarjanja v naravi. Zakaj bi kupovali drage likovne pripomočke in rekvizite, če nam že narava sama ponuja brezplačni material za ustvarjanje?

Za izdelavo živali iz jesenskega listja boste potrebovali le lepilo, podlago, škarje, jesensko listje in plodove ter nekaj dobre volje:

Eno škatlo lahko razrežemo na manjše kartone, ki nam bodo služili kot podlaga za jesenske kolaže, v drugi pa lahko skladiščimo nabrano listje, ki ga po možnosti nekaj dni »stiskamo« pod težkimi knjigami, da postane ravno in pripravno za lepljenje.

V naslednjem koraku stresemo listje na karton, na katerega smo nalepili bel list, da pridejo jesenske barve bolj do izraza ter preučujemo njegovo obliko in barvo. Slej ko prej bomo v kakšnem listu zagledali glavo, ki nas bo spominjala na glavo kakšne živali.

Med natresenim listjem izberemo tiste liste, ki nas spomnijo na glavo, trup in okončine živali ter jih sortiramo na podlago.

Za oči lahko uporabimo bučna semena, želode, posušena koruzna zrna ali pa jih iz papirja izdelamo sami tako da jih narišemo in izrežemo.

Do slike jesenskih živali je samo še en korak – na podlago razporedimo in nalepimo posamezne jesenske liste in na glave živali nalepimo oči, gobčke in ostale okončine … Kar je najbolj zanimivo je to, da bodo živali kar sami vzniknile iz oblik jesenskega listja, le tu in tam boste morali kakšen list prirezati ali dopolniti.

Pri vašem ustvarjanju vam želimo dobršno mero domišljije in zabave.

Pripravila: Miša Gams

Cesarski tulipan in strupenjači

Med sprehodom po parku boste zagotovo opazili nasade cvetlic in med njimi nekaj zanimivih rastlin. Predlagamo, da si ogledate naslednje.

Car med tulipani – cesarski tulipan

Cesarski tulipan je čebulnica, ki zraste do enega metra visoko. Njena domovina je Perzija. Leta 1570 je prišla na Dunaj, od koder so jo širili po svetu.

Rastlina ima na vrhu stebla šop suličastih listov, pod katerimi se razvijejo barviti povešavi cvetovi, ki spominjajo na tulipan. Cvet in rastlina kot celota imata značilnen vonj. Toda pozor! O škodljivih učinkih in lepoti te rastline je že leta 1892 pisal Martin Cilenšek v svoji knjigi Naše škodljive rastline v podobi in besedi. V njej je o cesarskem tulipanu zapisal: “Rastlina diši neprijetno in ako imaš mnogo opraviti okoli nje, bolela te bo rada glava. Okusa je ostrega in žgočega. Razmerno redkokdaj slišimo o kaki nesreči s to čebulo. Naravno! Lepega gizdalina noče nikdo ugonobiti in tako ostane čebula v zemlji.”

Bi znali dopolniti stavek?
V zelenjavnem vrtu bodo vrtnine med katere bomo posadili cesarski tulipan varne pred _________________. Vonj pravkar razrezane čebulice pa odganja tudi _______________________.

 

Dve strupenjači iz Souvanove loke

V bližini dvorišča upravnih zgradb leži vlažen del Arboretuma, ki ga imenujemo Souvanova loka. Poimenovan je po zasnovatelju parka Leu Souvanu. V njem lahko spomladi vidite intenzivno rumene cvetove kalužnice in strašansko nenavadno oblikoven cvet dihurjevke, ki ji pravimo tudi ameriški kačnik. Obe rastlini sta pravi strupenjači. Kalužnica je naša avtohtona rastlina. Njeni listi ob stiku s kožo povzročijo vnetje, lahko pa tudi mehurjast izpuščaj.

Listi dihurjevke vsebujejo drobne kristalčke kalcijevega oksalata. Te ob stiku s kožo povzročajo srbečico. Kot ime nakazuje, ima dihurjevka neprijeten vonj. Z njim cvetovi v socvetju privabljajo muhe, ki so njene opraševalke. Po cvetenju nenavadne cvetove zamenjajo meter veliki šopi listov. Zato boste dihurjevko na majhnih vrtovih zaman iskali. Našli jo boste v parkih, kjer je dovolj prostora za tako bujno močvirsko trajnico.

Bi znali dopolniti stavek?

Z listi cvetnega odevala kalužnice so gospodinje v preteklosti barvale _______________________.

 

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.