Jamski ljudje in piščal

V nedeljo, 22. maja, smo gostili delavnico Narodnega muzeja. Na delavnici smo s pomočjo replik kamenodobnega orodja, slik in časovnega traku spoznali pojem evolucije človeka. Svoje znanje smo preverili v družabni igri »Lov na mamuta«. Poseben poudarek pa je bil namenjen neandertalcem in piščali iz Divjih bab, domnevno najstarejšemu glasbenemu inštrumentu na svetu, ki jo hranijo v Narodnem muzeju Slovenije. V ustvarjalnem delu si je lahko vsak izdelal svojo kamenodobno sulico za lov na mamuta. Smo kaj ujeli? To pa naj zaenkrat ostane skrivnost, saj bomo delavnico Narodnega muzeja ponovili v nedeljo, 5. junija 2011.

Pripravila: Aleksandra Zidar, univ. dipl. etnol. in kult. antrop.

Dijaki Šolskega centra Celje na obisku v Arboretumu

V aprilu smo pripravili vodeni ogled za dijake Šolskega centra Celje. Po koncu obiska smo se dogovorili, da bodo dijaki v okviru predmeta LUM pripravili projekt na temo tulipanov, kjer bodo nekoliko raziskali njihovo zgodovino in se poučili tudi o njihovi simboliki v umetnosti.

Čeprav so tulipani v Arboretumu odcveteli, vam v spomin nanje predstavljamo likovne in fotografske vtise dijakov po obisku pri nas.

Marca letos smo se z dijaki prvih letnikov Gimnazije Lava in Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije odločili, da naše likovno ustvarjanje pri predmetu LUM posvetimo pomladi in to tako, da učiteljem in staršem predstavimo tulipan, saj je to cvetlica, ki nas na naših vrtovih že zgodaj spomladi razveseljuje s cvetovi najrazličnejših barv in oblik.

Ugotovili smo, da so tulipan občudovali že Perzijci, oboževali so ga Osmani, v Evropi pa si je priljubljenost pridobil šele konec 16. in v začetku 17. stoletja. Ni le krasil vrtov bogatih posvetnih vladarjev in cerkvenih dostojanstvenikov, zelo radi so ga upodabljali tudi umetniki. Svoje mesto je našel na različnih prestižnih okrasnih in uporabnihter liturgičnih predmetih, upodabljali so ga v večjih cvetnih kompozicijah, na grafičnih listih, znašel pa se je tudi v številnih pesmih in romanih.

Danes ga srečujemo povsod. Krasi naše vrtove, mestne parke, pa tudi kot rezano cvetje je prisoten v marsikaterem domu. Včasih, v 16. in 17. stol., pa so si to cvetlico lahko privoščili le zelo bogati in pomembni ljudje: kralji in plemstvo, cerkveni dostojanstveniki, zdravniki ter bogati trgovci. Nekatere posebno redke vrste tulipanov so bile zelo drage in zbiralci so jih plačevali celo z zlatom. Med ljudmi je povzročal zavist in nekateri, ki si ga z denarjem niso mogli kupiti, so si čebulice tulipanov prisvojili celo na nelegalen način (kraja, uboj). Z umetnostjo križanja so dosegli bogato paleto barv in vzorcev, le črnega tulipana, ki so si ga tako zelo želeli, še do danes niso uspeli vzgojiti.

Simbolika tulipana se je v evropski ikonografiji razvila dokaj pozno. Vezana je na barvo in obliko cvetov, čas in trajanje cvetenja, na denar. Tulipan je simboliziral neizmerno bogastvo, dober standard in visok položaj v družbi. Ker je bil povezan z bogastvom, je pomenil tudi napuh in ničevost ter zaradi svojega kratkega cvetenja minljivost vsega zemeljskega.

Dijaki so z različnimi slikarskimi tehnikami upodobili njim novo, a zanimivo in bogato simboliko te rastline. Poigrali pa smo se tudi z »ustvarjanjem« novih vrst tulipanov. Ker je svet barv, linij in domišljije neomejen, smo ustvarili vsak svoj tulipan. Uspeli smo celo v najtežji nalogi: predstavljamo vam tudi črni tulipan.

Naše raziskovanje te tako lepe in krhke cvetlice smo zaključili z obiskom Arboretuma Volčji potok, kjer smo tulipane doživeli neposredno, v vsej njihovi lepoti. Nismo se mogli premagati, da ne bi nekaj pogledov na to barvno bogastvo za vedno ohranili z zapisom v obliki digitalne fotografije.

V medpredmetni povezavi, ki sta jo vodila profesorica umetnostne zgodovine Darja Povše in profesor informatike Tomislav Viher (LUM, INF) so sodelovali dijaki in dijakinje Šolskega centra Celje: Gimnazija Lava (1.a, 1.c, 1e) in Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije (M1d in M1e). Predstavljamo Vam nekaj likovnih del in posnetkov, ki so jih ustvarili naši dijaki.

Pripravila: Aleksandra Zidar, univ. dipl. etnol. in kult. antrop.

Metulji

Metulje uvrščamo v red Lepidoptera, kar v prevodu pomeni luskasto krilo. Ime so dobili po tem, da imajo celo telo, predvsem pa krila, poraščena z drobnimi luskicami. Luskice so nastale iz preoblikovanih dlak.

Njihov življenjski cikel zaznamuje proces popolne preobrazbe. Tako se preobrazi več kot 80 odstotkov žuželk. Samica metulja odloži jajčece, iz njega pa se čez nekaj dni izleže ličinka, ki ji pravimo gosenica, ki se hrani z listjem. Medtem ko gosenica raste, večkrat menja kožo: pravimo, da se levi. Pred zadnjo levitvijo se obda z zaščitnim slojem, kokonom. Ličinka se nato zabubi. Na tej stopnji mirovanja, se njeno telo spremeni v telo odrasle živali. Ko je razvoj končan, odrasel metulj zleze iz bube. Sprva so krila še mokra in mehka, zato se mora metulj najprej posušiti, krila pa otrdeti. Metulji, odvisno od vrste, živijo od nekaj dni do nekaj mesecev. Najmanjši preko kril merijo od 3 mm, največji pa vse do 30 cm.

Samice tekom življenja odložijo od 50 do preko 1000 jajčec. Razvoj ličink traja med dvemi in tremi tedni, razen pri vrstah, kjer osebki prezimijo v  obliki jajčec. Ličinka se ob izvalitvi pregrize skozi jajčni ovoj in pogosto požre še preostanek jajčeca.

Nekateri metulji pred parjenjem izvajajo zapletene rituale, ki jim skupaj pravimo svatbeni ples. Partnerja se najdeta s pomočjo vonja.

Tudi metulji imajo obrambne mehanizme proti številnim plenilcem. Nekateri metulji in gosenice vsebujejo strupene snovi, na kar opozarjajo s svojimi barvami. Nekatere vrste imajo na zadnjih parih kril dve piki v obliki velikih očes in z njimi lahko prestrašijo plenilca. Prav tako je zanimiva mimikrija bub. To pomeni, da so bube  lahko zelo podobne listom ali suhim vejicam, nekatere pa imajo svetleče delčke, s katerimi odganjajo ptiče.

Če si želite ogledati metulje v živo vas vabimo v Arboretum Volčji Potok na ogled razstave živih tropskih metuljev, ki prosto letajo v našem rastlinjaku. Razstava se predvidoma začne 15. maja, prve bube so že pri nas, sedaj pa čakamo, da se izležejo prvi metulji.

Pripravila: Tatjana Zvržina, univ. dipl. inž. zoo.

Vodeni ogledi za šolske skupine

Naš park vsako leto obišče veliko šolskih skupin. Sprehodimo se po parku, si ogledamo zanimive drevesne vrste in rastline in se trudimo, da poskrbimo za zabavne in  zanimive vodene oglede. Pri nas si lahko ogledate raznovrstne razstave, se posladkate s slaščicami v letnem vrtu, popeljete z vlakcem, pri tem pa se tudi kaj novega naučite. Morda naravoslovje otrokom ni najbolj privlačno, a pri nas zagotovo poskrbimo, da naravoslovje postane več kot zabavno.

Ste vedeli, da povprečno drevo v eni uri proizvede dovolj kisika za dihanje desetih ljudi? Zanimivo, mar ne? Dogovorite se z nami za šolski izlet, nas obiščite in izvedeli boste še marsikaj drugega.

Več o vodenih ogledih si lahko preberete tukaj.

Internetni vir: Osnove lesarstva: Drevo. Irena Leban.

Pripravila: Aleksandra Zidar, univ. dipl. etnol. in kult. antrop.

Otroške delavnice

Pretekli vikend je bil zelo pester. V petek smo se na Uricah zavrologije, na delavnici Prirodoslovnega muzeja na temo dinozavrov, pozabavali z izdelavo odlitkov okostij. Odlitke smo pisano pobarvali in sedaj krasijo marsikatero otroško dobo. Na sobotnih Uricah zavrologije pa smo s pomočjo Turističnega društva Tržič spoznavali minerale in fosile,ter se naučili oblikovanja kamnine imenovane lojevec. Če vas Urice zavrologije zanimajo, si lahko program preostalih delavnic ogledate tukaj.

Povezava: Urice zavrologije

V nedeljo pa smo postali vrtnarji in smo se naučili presajanja in skrbi za rožice. Prepričani smo, da rožice, ki so jih otroci odnesli domov, že uživajo v svojem novem domovanju, saj je za njih odlično poskrbljeno.

Pridružite se nam na pestrem programu delavnic tudi vi. Aktualno dogajanje si lahko ogledate na povezavi: Prireditvenik

Pripravila: Aleksandra Zidar, univ. dipl. etnol. in kult. antrop.

Ginko biloba

Ginko je zelo stara drevesna vrsta. Drevo naj ni na Zemlji obstajalo že v času dinozavrov. O njegovi strarosti pričajo fosili; najstarejši med njii so stari tudi do 270 milijonov let. Prav zato, ker ginko ponekod raste tudi danes, pogosto rečemo, da je pravi živi fosil.

Ginko izvira iz Kitajske. V naravi je skoraj izumrl, najbolj pogosto pa ga najdemo v (botaničnih) parkih in samostanskih vrtovih,  kjer pa ga danes gojijo predvsem zaradi njegove estetske in zdravilne vrednosti.

Kitajci ginko imenujejo Ya Chio, kar pomeni drevo z račjimi nogami, saj njegovi pahljačasti listi spominjajo na račjo plavut.

Ginko ima mnoge zdravilne lastnosti. Zdravilo Bilobil, ki ga morda visoko na polici ima tudi vaša babica, zato da bi ohranila dober spomin in boljšo koncentracijo, je na primer izdelano iz ekstraktov ginka. Ginko lahko poiščete tudi v Arboretumu, tako moško kot tudi žensko obliko drevesa. Ko pa si že ravno pri nas ogledujete ginko, lahko pokukate tudi na drugo stran parka in si ogledate Razstavo dinozavrov in ledenodobnih velikanov, ki jo gostimo še do 15. junija.

Pripravila: Aleksandra Zidar, univ. dipl. etnol. in kult. antrop.