Na svetu je raste okoli 250.000 rastlinskih vrst. V Sloveniji imamo okrog tisoč takšnih, ki jih redno obiskujejo čebele in na njih nabirajo pelod (cvetni prah) in medičino. Med naštetimi je veliko kulturnih rastlin (npr. sadne vrste, oljne rastlin in stročnice), ki brez prisotnosti čebel ne bi obrodile. Upoštevati moramo tudi divje rastoče rastline, ki se brez obiskovanja čebel ne bi mogle razmnoževati s semeni.
Katere rastline imenujemo medonosne?
To so vse rastline, ki s svojimi sladkimi izločki dajejo čebelam hrano. Poznamo cvetlice in znane drevesne vrste, kot so javorji, divja češnja, robinija ali akacija, lipa in pravi kostanj , ki imajo v cvetovih toliko medičine, da so pomembna čebelja paša. Pomemben vir čebelje hrane je tudi cvetni prah. Čebelarji med medeče rastline štejejo tudi tiste, ki čebelam nudijo le cvetni prah.
Kadar se na smreki pojavijo sesajoče žuželke (ušice in kaparji), ki srkajo rastlinski sok in izločajo mano, ki jo nabirajo čebele, imenujemo pojav medenje smreke, čeprav mano izločajo žuželke in ne smreka. Poleg smreke je glavni vir gozdne paše mana oziroma medena rosa z jelke (hoje), macesna, bora, hrasta in v manjši meri drugih vrst dreves.
Medonosne rastline so pomembne, kadar s svojo množičnostjo omogočajo čebelam ob ugodnih vremenskih razmerah dobro pašo, ta pa zagotavlja čebelarju pridobivanje čebeljih proizvodov, predvsem medu, voska in cvetnega prahu. Gospodarsko pomembne so le nekatere vrste medečih rastlin. Dobro poznavanje medonosnih rastlin je za uspešno čebelarjenje nujno potrebno. Čebelar lahko s prevažanjem čebeljih družin v polnosti izkoristile sezono cvetenja rastlin in pridobi več medu in ostalih čebelarskih pridelkov.
Letošnje poletje vas vabimo v Arboretum Volčji Potok na razstavo medonosnih rastlin, kjer si lahko ogledate zanimive zasaditve z nekaj za čebele najpomembnejšimi medečimi rastlinami.
Pripravila: Manica Markelj, univ. dipl. bio.
Otroški vrtiček 