Jesen ne prinese le mavričnih barv, ampak tudi zelo okusne plodove. Zagotovo ste se že sprehodili skozi gozd in nabrali plodove pravega oziroma domačega kostanja. Starši so nato nabran kostanj skuhali, spekli, naredili kostanjevo torto ali druge dobrote. V šoli te plodove učiteljice in otroci zelo radi uporabite pri raznovrstnih ustvarjalnih delavnicah. Plodove kostanja pa imajo zelo rade tudi divje živali, kot so na primer veverice, divji prašiči in srnjad. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je glavni cilj kostanjevih plodov, da iz njih zraste novo, močno kostanjevo drevo.
Vir: Wikipedija
Navadni kostanj izvira iz toplega Sredozemlja. V Sloveniji raste do nadmorske višine 700 metrov. Potrebuje globoka, rahla in sveža tla. V mladosti raste zelo hitro. Cveti v začetku poletja, plodovi dozore v oktobru in praviloma odpadejo s prvo slano. Plodovi so sicer dobro zavarovani, saj jih varujejo ježice, ki jih je izkusil najbrž že sleherni izmed nas. Les je zelo odporen proti trohnenju, zato se uporablja za električne drogove, železniške pragove in vinogradniške kole.
Zanimivost: Pravi ali domači kostanj spada v družino bukovk, zato ni v sorodu z navadnim divjim kostanjem. Podobnost v imenu izhaja zgolj iz podobnosti plodov.
Torej košarice v roke, škorenjčke na noge in podajte se skupaj s starši na sprehod v gozd. Preverite, ali je pod drevesi kostanjev še kaj ježic in dozorelih plodov za kostanjev piknik s prijatelji. Pri nas v Arboretumu pravih kostanjev ne boste našli, si pa lahko ogledate prekrasen drevored divjega kostanja.
Drevored v Arboretumu
Pripravila: Tatjana Zvržina, univ. dipl. inž. zoo.
Otroški vrtiček 