Se spomniš, kako otroci narišejo sonce? Krožec in iz njega rumene črte. Majhni rumeni sončki so zacveteli na nepozebniku. Nepozebnik je grm, ki pri nas raste smo po vrtovih in parkih. Ni zelo pogost, toda če ga opaziš, ga takoj prepoznaš. Zacveti zelo zgodaj, navadno februarja. Druga drevesa in grmi takrat svoje cvetove še skrivajo v tesno zaprtih popkih, nepozebniku pa mraza ni mar. Kljub temu, da so cvetovi videti nežni in občutljivi, ne pozebejo. Zato je nepozebnik.

Nazaj s sončkom. Cvet premore štiri venčne listke, štiri rumene trakce. Ko se cvetni popek odpre, so trakci zaviti v kolutke kot šiviljski meter. Ko je dovolj toplo, se trakec odvije. Pozimi po nekaj toplejših dnevih vedno pritisne mraz in takrat se trakci zavijejo nazaj in se stisnejo k vejici. To se ponavlja dva ali tri tedne, dokler grm cveti. Trakci so dolgi kvečjemu dva centimetra, kar pomeni, da so cvetovi precej majhni. Toda: cvetijo na golih vejah in to v času, ko nimajo tekmecev pri drugih rastlinah. Ker so rumeni, jih sploh ni mogoče spregledati.

Nepozebniki, ki krasijo naše vrtove, so dama v Dalnji Aziji, na Kitajskem in Japonskem. Pravzaprav so tam doma njihovi predniki, ker so okrasne rastline sad vrtnarskih križanj. Razen na vrtovih nastopajo nepozebniki tudi na policah s kozmetičnimi kremami in toniki. Tudi v naših trgovinah je najti izdelke z izvlečkom nepozebnika, le da na tržišču nastopa pod učenim imenom hamamalis. To je bolj nobel.

Zlasti američani so zaverovani v na pol čarobne lastnosti izvlečka iz listov in vejic nepozebnika. Krepil naj bi kožo in jo ohranjal mlado – zato je sestavni del damskih krem. Miril naj bi razdraženo kožo – zato ga vsebujejo vodice po britju. Krčil naj bi žile – zato je našel pot v maže za zdravljenje razširjenih ven. Zdravil naj bi lasišče – zato je narisan na losijonih za nego mastnih in prhljajastih lastič. Opravil naj bi drisko – v ta namen naj bi ga predpisovali ameriški lekarnarji. Zakaj »naj bi«? Zato, ker zlobneži pravijo, da pomaga ravno toliko kot izvlečki raznih drugih grenkih skorij (na primer hrastove). Zaupanje pri ljudeh pa da zbuja zaradi starih naukov in zato, ker diši po svežem in čistem.

Ko ga boste videli cveteti, ga le poduhajte. Diši tudi po pomladi.

Besedilo: Matjaž Mastnak, Arboretum Volčji Potok
Fotografije: Mateja Račevski, Arboretum Volčji Potok