Archives for category: Živali

Do znanja s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti

Če bi razmišljali, katero živo bitje ima najdaljšo življenjsko dobo, bi verjetno našteli: želva, slon, kit, človek … Le redki bi pomislili, da lahko tudi ribe doživijo starost preko 100 ali celo 200 let.

V pisnih virih zasledimo, da je najvišjo starost med japonskimi krapi doživel koj z imenom Hanako. Gre za samico, ki naj bi takšno ime dobila, ker je bila rdeče obarvana. Hanako namreč v prevodu pomeni dekle cvetja. Ko je poginila, so analizirali prstane na njenih luskah in ugotovili, da je bila stara 226 let. Poginila je 7. 7. 1977, tehtala je 7,5 kg in bila dolga 70 cm.


Vir fotografije: https://otroskivrticek.wordpress.com/wp-content/uploads/2020/04/b0977-1407815559619-j85jjmfq40o4sll8r1f6.jpg

Koji so najbolj cenjene, najbolj priljubljene okrasna ribja vrsta. Ne ve se natančno, kdaj so se pojavili, prevladuje pa mnenje, da izhajajo iz Perzije in so se od tam razširili na Kitajsko in Japonsko. Obarvanost krapov je posledica naključnih mutacij in načrtne selekcije. Ta dejavnost se je močno razvila na Japonskem. S selekcijo in vzrejo kojev se še danes ukvarjajo predvsem Japonci z otoka Honšu. Prvi pisni viri o kojih so bili najdeni na Kitajskem; iz njih sledi, da so jih že v 3. stoletju gojili v cesarskih ribnikih, Japonci pa so iz njih naredili statusni simbol. Še danes imajo visoko estetsko funkcijo, imenujejo jih “živeči dragulji”, ribniki s koji veljajo za protistresne. Obstajajo številni barvni različki, s selekcijo pa vedno znova pridobivajo nove. Nekateri primerki dosegajo cene najdražjih avtomobilov. Rekorderka med prodanimi krapi je samica, ki je na azijskem trgu dosegla najvišjo ceno vseh časov v trgovanju z okrasnimi ribami, kar 1,58 milijona evrov (leta 2018). Podrla je rekord prejšnje samice, ki je bila prodana na Japonskem za 175.000 evrov. Trgovanje z okrasnimi ribami poteka na dražbah in v reviji Japan Koi, kjer lahko potencialni kupci veliko izvejo o ribah in stanju na trgu.

Nekaj besed še o našem divjem krapu.

Družina krapovcev (Cypeinidae) je ime dobila po krapu. Združuje nekaj 100 vrst krapov, kar pomeni, da so krapovci ena izmed družin z največjim številom sladkovodnih ribjih vrst na svetu. Živijo na vseh celinah, razen na Antarktiki.

Divji krap (Cyprinus carpio) je sladkovodna riba, ki je uvrščena na rdeči seznam slovenskih rib. V Sloveniji jih v naravi najdemo le še v reki Muri. Divja oblika krapa spada med ene najbolj ogroženih rib pri nas in v Evropi.

Ogroženost krapa v Sloveniji je posledica onesnaževanja vod zaradi spiranja strupenih snovi v naše vode, težkih kovin in hormonskih motilcev. Drug pomemben ogrožajoč dejavnik je vnašanje invazivnih tujerodnih vrst krapov v naravno okolje. Krape ogrožajo, tudi različni paraziti in virusi.

Krapi v Arboretumu

Tudi v Arboretumu v Volčjem Potoku lahko v jezerih občudujete krape. Med gojenimi krapi plavajo tudi zlate ribice (spadajo v družino krapovcev) in celo nekaj obarvanih krapov (spadajo med koje). Pri nas živijo že vrsto let. Morda bo imela katera izmed arboretskih krapovk srečo, da bo dočakala podobno starost kot jo je Hanaku, najstarejši znani koj na svetu.

Krapi v Arboretumu Krapi v ArboretumuKrapi v Arboretumu Krapi v Arboretumu
Foto: Fotoarhiv Arboretuma

 

Članek ni avtorski, deli so povzeti po literaturi na internetnih straneh.

Avtorstvo fotografij je navedeno pod fotografijami.

Povzela, priredila in prevedla Aleša Carli, CŠOD, DC Arboretum

Viri:

  1. Hofer; Sprehodi v naravo, Sladkovodne ribe
  2. Povž, B. Sket; Naše sladkovodne ribe

Vrtni poznavalci vedo, da živali v vrtu ne delajo samo škode. Prav nasprotno. Ptice v vrtu prežijo na požrešne gosenice, čebele, čmrlji in metulji oprašujejo cvetove, mravlje odstranjujejo vrtne ostanke, deževniki rahljajo zemljo, krastača pa mimogrede pomalica kakšnega polža. Zato je osrednja tema letošnjih evropskih dnevov vrtov Živali v parku.

rendez-vous-aux-jardins-2019-m

petek, 7. 6., 11.00-12.00
Zakulisje razstave tropskih metuljev, strokovna predstavitev, rastlinjak z metulji, M. Mavec, AVP
petek, 7. 6., 14.00-15.00
Požrešna gosenica, otroška delavnica, otroško igrišče, M. Mavec, AVP
sobota, 8. 6., 11.00-12.00
Kako na vrt privabiti divje čebele?, strokovna predstavitev, otroško igrišče, U. Novak, AVP
sobota, 8. 6., 12.00-13.00
Kako na vrt privabimo ptice?, strokovna predstavitev, otroško igrišče, U. Novak, AVP
nedelja, 9. 6., 11.00-12.00
Kako na vrt privabimo netopirje?, strokovna predstavitev, otroško igrišče, U. Novak, AVP
nedelja, 9. 6., 12.00-13.00
Kako na vrt privabiti čmrlje?, strokovna predstavitev, otroško igrišče, U. Novak, AVP

Plača se vstopnino v park. Prikazi in delavnica so brezplačni. V primeru dežja dogodek odpade.

svetovni-dan-cebel-arboretum-m gosenica-zivali-v-parku-m


MORSKI JUNAKI, otroška delavnica
nedelja, 9. 9. 2018
otroško igrišče, 11.00-12.00
vodi: ŠAD Mavrica
Na fotografijah si ogledamo vse kite, ki so razstavljeni v parku. Sledi slikanje kitov na A3 format. Čopič in tempere so naši pripomočki. Primerna aktivnost za otroke starejše od treh let in pol.
Plača se vstopnino v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 7. 9., do 12. ure. V zadevo napišite: PRIJAVA – MORSKI JUNAKI. Prosimo, da ob prijavi pripišete še številko svojega mobilnega telefona (le za obveščanje o odpovedi dogodka).

MOZAIKI IZ KAMENČKOV, otroška delavnica
sobota, 15. 9. 2018
otroško igrišče, 10.00-11.00
vodi: P. Juvan, AVP
Mozaiki so slike, ki so izdelane iz barvnih koščkov najrazličnejših materialov. Na delavnici bomo kreativnosti in domišljiji prepustili prosto pot in iz kamenčkov različnih velikosti, oblik in barv ustvarjali slike. Na igriv način bomo spoznali to zanimivo tehniko, s katero lahko okrašujemo stene, okvire za ogledala, mize, cvetlične lončke, itd. Ves material za izdelavo pripravi Arboretum Volčji Potok. Svoj izdelek odnesete s seboj domov. Vabljeni!
Plača se vstopnino v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka 14. 9. do 12. ure. V zadevo napišite: PRIJAVA – MOZAIKI IZ KAMENČKOV. Prosimo, da ob prijavi pripišete še številko svojega mobilnega telefona (le za obveščanje o odpovedi dogodka).

IZDELAVA CVETLIČNIH KAZAL, otroška delavnica
sobota, 29. 9. 2018
pristava, 10.00-11.00
vodi: V. Toman, AVP
Poletje je za nami, rožice so odcvetele. Pred nami se drevesa pripravljajo na zimo in so začela spreminjati barvo listov. Na delavnici bomo izdelovali cvetlična kazala za knjige. Nekateri bodo obujali spomine na čudovito poletje in si naredili kazalo iz suhega cvetja, drugi pa lahko naredijo kazala iz čudovitih pisanih listov, ki nam jih ponuja jesen. Vabljeni!
Plača se vstopnino v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 28. 9., do 12. ure. V zadevo napišite: PRIJAVA – CVETLIČNA KAZALA. Prosimo, da ob prijavi pripišete še številko svojega mobilnega telefona (le za obveščanje o odpovedi dogodka).


nedelja, 3. 9., 10.00-18.00
Ustvarjalne delavnice o delfinih, indonezijski paviljon, Morigenos

sobota, 9. 9., 11.00-12.00
Glasbena urica, otroško igrišče, Glasbeni svet

sobota, 9. 9., 10.00-14.00
Ustvarjalne delavnice o delfinih,  indonezijski paviljon, Morigenos

nedelja, 10. 9., 11.00-12.00
Slike iz zemlje, otroško igrišče, ŠAD Mavrica

sobota, 23. 9., 12.00-13.00
Labirint, otroško igrišče, Vrtec Zarja

sobota, 23. 9., 11.00-12.00
Glasbena urica, otroško igrišče, Glasbeni svet

nedelja, 24. 9., 11.00-12.00
Izdelovanje vrtnih škratov, otroško igrišče, ŠAD Mavrica


Drugi največji kit na svetu je dobil ime po brazdah na grlu. Živi v vseh oceanih – od polarnih do tropskih predelov. Je edini predstavnik vosatih kitov, ki v Sredozemskem morju živi stalno, v Jadranskem morju pa se pojavi občasno.
Je radoveden, igriv in včasih priplava tudi k jadrnicam. Hrani se predvsem poleti in takrat naredi zalogo maščobe za zimo.
Brazdasti kit je tako kot mnogi kiti zaradi prekomernega lova v 20. stoletju danes ogrožena vrsta.

Ali ste vedeli, da je brazdasti kit odličen plavalec?
Potopi se do globine 470 m, pod vodo pa lahko ostane do 15 min. Čeprav je njegovo telo veliko in težko, lahko plava s hitrostjo do 37 km/h. To mu omogoča hidrodinamična oblika telesa.

Več informacij o razstavi Velikani morskih globin 


Koliko delfinov živi v slovenskem morju? Ali so delfini ribe? Kako delfini spijo? S čim se delfini hranijo? Kaj ogroža delfine? Katere druge živali še živijo na našem morju? Vse to in še več bodo otroci preko igre spoznali na ustvarjalni delavnici, kjer bodo na temo morja in delfinov risali, barvali, izrezovali, izdelovali origami kite in ladjice, sestavljali sestavljanke …

Plača se vstopnino v park. Delavnica je brezplačna. Odvija se v indonezijskem paviljonu, tik ob razstavi Velikani morskih globin. Prijave niso potrebne. V primeru slabega vremena delavnica odpade.

nedelja, 18. junij 2017, 10.00-14.00
sobota, 24. junij 2017, 15.00-19.00
nedelja, 25. junij 2017, 15.00-19.00
sobota, 8. julij 2017, 10.00-14.00
sobota, 22. julij, 15.00-19.00
sobota, 5. avgust 2017, 10.00-14.00
sobota, 12. avgust 2017, 15.00-19.00
nedelja, 3. september 2017, 10.00-18.00
sobota, 9. september 2017, ob 10.00-14.00
indonezijski paviljon
vodi: Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce

Več o PREDAVANJIH o delfinih


Otroci, med preletom naših krajev je jelenček Rudolf opazil košute, ki so smukale vrtnice nedaleč stran od otroškega igrišča v Arboretumu Volčji Potok, kmalu zatem pa mu je pozornost prebudila skupina lesenih jelenčkov, ki razveseljujejo mimoidoče obiskovalce ob drevoredu.
Jelenček Rudolf se je zato odločil, da v Arboretumu preživi prednovoletni dopust, saj toliko zanimivosti na enem mestu ni videl še nikjer na svetu. Svoj začasni dom je tako našel med prevoznimi sredstvi pri upravni zgradbi, zato se ne čudite, če ga boste prvi dan videli ob vlaku, drugi dan ob avtobusu, tretji dan ob helikopterju in četrti dan ob letalu. Jelenček Rudolf je namreč občudovalec vseh stvari, ki se gibljejo in ki nudijo najrazličnejše oblike prevoza. Pa saj ni čudno, ko pa z Božičkom iščeta nove možnosti za razvoz daril po različnih koncih sveta. Vzrok za podaljšano bivanje v našem parku pa ni samo v preučevanju sodobnejšega prevoza.
Prišepnemo vam lahko, da se je Rudolf zaljubil v postavno košuto in da je od svoje silne ljubezni kar otrpnil. Zato ga lahko vidite kako stoji in čaka, da mu bo pomežiknila. Ker se bojimo, da bo jelenček Rudolf zamudil razvoz daril po naših domovih, vas prosimo, da ga poiščete in pobožate po rdečem nosu. Morda se bo zbudil in vam pomežiknil. Še bolj verjetno pa je, da se bo delal, da mu nič ne pride do živega, saj se mora v družbi jelenjih lepotic včasih pretvarjati, da je večji frajer kot je v resnici … Nič hudega, nekega dne ga bo s seboj ponesla skupina jelenov, ki opravlja plemenito poslanstvo raznašanja daril. Zato ne bo odveč, če mu na uho zašepetate svoje skrite želje …

Jelenček v Arboretumu


nedelja, 19. 10., 10.00 – 12.00
Izdelovanje okrasnih ptic

ponedeljek, 27. 10., 16.30-18.00
Izrezovanje buč

torek, 28. 10., 16.30-18.00
Izdelovanje mozaikov iz semen in okrasnih kamenčkov

sreda, 29. 10., 16.30-17.30
Najpogostejše eksotične živali kot hišni ljubljenčki

četrtek, 30. 10., 16.30-18.00
Tiskanje z drevesnimi listi

petek, 31. 10., 18.00-19.30
Začarani park

Začarani park


V Nizozemski vasi imamo tudi teličke Holštajn – frizijske pasme. Zakaj jih omenjamo v povezavi z Nizozemsko vasjo ? Pasmo so redili na področju sedanje Nizozemske bolj natančno v provinci Friesland in Saxons. Nizozemci so hoteli vzrediti pasmo, ki bi zelo dobro izkoriščala pašo in posledično proizvedla veliko mleka. To jim je vsekakor uspelo saj se Holštajn – frizijsko govedo uvršča med pasme, ki proizvedejo največ mleka. Telički so lahko različnih barv, črno beli ali rdečkasto beli. Odraslo govedo tehta 580 kg.

FRIZIJSKO GOVEDO

Pripravila: Kaja Kastelic

Več o Nizozemski vasi >>


Po prepričanju naših babic in dedkov se ptiči ženijo na določene dni: na vincencijevo, 22. januarja, na valentinovo, 14. februarja, in na gregorjevo, 12. marca. Gregorjevo se je v ljudskem spominu ohranilo tako kot dan ptičje ženitve, kot tudi dan čaščenja pomladi.

V povezavi z gregorjevim se je ohranila predvsem šega spuščanja gregorčkov, razsvetljenih barčic ali hišic. Nekoč tradicija delavskih in obrtniških krajev, danes pa običaj znan širšom Slovenije. Sprva so ljudje v potoke, reke in jezera položili kos lesa, na katerem so zanetili ogenj. S tem običajem so pozdravili sonce in pomlad – čas, ko se dan daljša in so obrtniki spet lahko delali ob dnevni svetlobi. Danes pa se te šege razveselijo predvsem otroci, ki z družinami izdelajo ladjice z lučkami in jih spustijo v vodo. Nasvet: ladjice so lahko narejene iz naravnih materialov, ki ne onesnažujejo okolja.

Dodali smo še nekaj lepih fotografij ptičev. Jih prepoznate?

Lepo gregorjevo vam želi ekipa Arboretuma!

Pripravila: Aleksandra Zidar, univ. dipl. etnol. in kult. antrop.