Za sedmimi gorami, na močvirnatih tleh je živela kronica Tina z napako. Klicali so jo Tinka. Želela se je igrati s prijatelji, a so jo vedno dražili, saj je bila drugačna od njih. Bila je namreč brez ščitnega lista.

Za svoj 10. rojstni dan je pripravila zabavo. Pričakovala je, da ji bodo kronice s travnika z veseljem prišle voščit. A nobenega ni bilo. Nihče se ni želel družiti s kronico z napako. Žalostno je obsedela v svojem domu.

Takrat je nekdo potrkal na vrata. Ali so končno prišli prijatelji? Ali morda mama? Ne, pred vrati je stal neki gospod. Vprašal jo je, če je ona tista kronica, ki ima napako. Nezaupljivo je gledala gospoda in počasi prikimala. Povedal ji je, da je slišal zanjo in da ji lahko pomaga. Prinesel ji je zdravilo. Ko ga bo pojedla, ji bo zrasel ščitni list. Razveselila se je, a jo je tudi zaskrbelo, saj ni imela denarja. Prijazni gospod sploh ni želel plačila za zdravilo. Podaril ji ga je in odšel tako hitro kot je prišel.

Kronica Tina je takoj po zaužitju čudežnega zdravila opazila, da ji je zrasel ščitni list, ki si ga je tako dolgo želela. Ko so ostale kronice slišale za ta čudež, so takoj prihitele k njej. Odslej so jo vsi spoštovali in kronica Tinka je zaživela srečno življenje.