Nekoč, pred davnimi časi sta v kraljestvu zvončkov živela kralj Henri in kraljica Ela. Imela sta hčerko Hani. Ponosna sta bila nanjo in jo gledala, kako hitro raste. Prišel je čas, ko je tudi Hani dobila otroka – malo kronico Ano. Vsi so začudeno pogledali in niso mogli verjeti, da se je v družini zvončkov rodila kronica. Kronice še nikoli niso živele v kraljestvu zvončkov.

Ko je bila Ana stara 10 let, so jo meščani kraljestva zvončkov izločili. Ana je bila vsa žalostna in prizadeta. Osamljena je hodila po travnikih in sčasoma je prišla do gozda, močvirnatega gozda. Tam je zagledala malo hiško, kjer je živela čarovnica. Ta jo je hotela skuhati in pojesti. A Ani je uspelo zbežati. Potuhnila se je med drevesa. Ko je videla, da čarovnica ne opreza več zanjo, se je odpravila naprej, globlje v gozd. Tukaj na močvirnatih tleh se je zelo dobro počutila. Srečala je kronca Markusa. Postala sta najboljša prijatelja. Ugotovila je, da v kraljestvu, kjer živi Markus, sploh ni tako slabo. Vsi so bili prijazni z njo.

Ko je bilo Ani 12 let, so v kraljestvu zvončkov spoznali, da ni bilo prav, da so izbočili kronico Ano. Kralj in kraljica sta jo dala poiskat. Meščani so jo po devetih tednih res našli. Ana je svoje domače kljub gostoljubju kronic že pošteno pogrešala. Vrnila se je v svoj grad, kjer je našla otožno mamo. Skočili sta si v objem. Vsem v kraljestvi zvončkov je povedala, kako prijazne so bile vse kronice z njo, še posebej njen prijatelj Markus. Kralj in kraljica sta razglasila, da lahko kronica Ana odslej živi v njihovem kraljestvu. Prav tako so bile od takrat tam dobrodošle tudi vse ostale kronice.